Ste vedeli, da je violina najmanjša predstavnica godalnih inštrumentov, kamor v sodobnem času uvrščamo še violo, violončelo in kontrabas? Pri naštetih godalih zvok ustvarjamo tako, da nanje “godemo” z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje. Na godala prav tako lahko brenkamo, pri določenih skladbah lahko po njih celo tolčemo z roko. To je zlasti značilno za sodobno glasbo. Ne nazadnje nanje igramo še s prsti, kar strokovno poimenujemo pizzicato.
Na naše območje so godala prišla s Srednjega vzhoda pred nekaj več kot 1000 leti. Najstarejše glasbilo, na katerega se je igralo z lokom, se je imenovalo rebek. Sicer pa je za moderni čas značilno, da v ospredje vse bolj prihajajo električne verzije godal, predvsem električna violina pa tudi električno violončelo.
1. Violina – njen zvok spominja na človeški glas
Ker zvok violine spominja na človeški glas, ga verjetno tudi zato večina ljudi obožuje. Tako violina velja za enega od najbolj priljubljenih inštrumentov na sploh. Srečali jo boste v klasični, jazz, rock in elektronski glasbi ter še v nekaterih drugih zvrsteh.
Violino pogosto označujemo tudi z besedo gosli. Vsebuje štiri strune, ki se označujejo ter štejejo po višini tonske uglasitve od zgoraj navzdol.
2. Viola – njen izvor ni povsem jasen
Pri violi je zlasti zanimivo to, da nam njen izvor ni popolnoma jasen. Nekateri poznavalci zgodovine glasbil so prepričani, da tovrstno godalo izhaja iz Azije, drugi pa, da je k nam prišla iz Grčije.
Njen predhodnik je starogrško glasbilo – lira da braccia. Tonska posebnost ji omogoča, da ima najpogosteje vlogo srednjega, dopolnilnega glasu. Po obliki in gradnji je podobna ostalim vrstam godal.
3. Violončelo – dvakrat povečana viola
Violončelo je tako po obliki kot tudi po gradnji dvakrat povečana violina. Med igranjem ga držimo med nogami, s posebno nogico je uprt v tla.
Njegova predhodnica je viola da gamba – glasbilo, ki pripada rodu starih viol. Kot solistični instrument se je violončelo uveljavilo že v 17. stoletju. V orkestru se najpogosteje povezuje s kontrabasom. Izdelujejo ga tudi v manjših različicah, da nanje lahko igrajo otroci.
4. Kontrabas – najnižja vrsta godala
Kontrabas predstavlja temelj simfoničnega orkestra in proizvaja najnižje tone med vsemi godali. Prav tako kot violončelo izhaja iz rodu starih viol. Njegov predhodnik je violon. Največji kontrabas je bil narejen leta 1889; visok je bil 4,80 metra, širok pa kar 2,30 metra. Lahko si mislite, da za prenašanje ni bil najbolj priročen.
Naj za konec omenimo še električni kontrabas, ki se je pričel pojavljati že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Najpogosteje se ga uporablja za nastope jazzovskih skupin ter big band zasedb. Ker imajo električni kontrabasi kompaktnejšo konstrukcijo ter posledično ustvarjajo polnejše in glasnejše tone, so izjemno močna konkurenca akustičnim kontrabasom.
Če ste ravno pred začetkom svoje glasbene poti, bo najbolje, da za začetek posežete kar po violini, ki je najmanjša in kot takšna odlična izbira za otroke. Kasneje pa lahko preizkusite še violo, violončelo in ne nazadnje tudi največje godalo – kontrabas.
